Pozdravljeni,
še vedno se nahajamo v sila neprijetnem in nenavadnem času, ki ima lahko sicer tudi nekaj pozitivnih posledic (recimo – člani družine preživijo več časa skupaj, stanovanje je dlje časa čisto – če v družini ni majhnik otrok seveda, malo starejši otroci se lahko naučijo kuhati in opravljati hišna opravila, za katera prej nikoli ni bilo časa, igramo se lahko mnoge družabne igre, na katere smo že pozabili, da jih imamo doma, ipd.).
Veliko več pa bo ta čas žal prinesel tudi negativnih posledic. Med njimi že sedaj opažajo več nasilja znotraj družin, bistveno več klicev na TOM telefon in druge povezave za pogovor in pomoč posameznikom, več strahu, nelagodja, tesnobe, depresivnosti, iz dneva v dan pa tudi več otopelosti in apatičnosti mladih, mnogi starši pa izgorevaju ob poučevanju otrok in hkratnem delu.
Drastično povečanje telesne teže, ki smo jo opazili (in s pomočjo testiranja za športnovzgojni karton tudi izmerili) po prvem delu šolanja na daljavo v spomladanskem času, pa zbuja skrb tudi za fizično zdravje otrok. Vse omenjeno za otroke v prispevku enako velja tudi za odrasle.
“Med šolanjem na daljavo se nekaterim staršem zdi, da je pomembnejši pouk drugih predmetov kot športne vzgoje. V resnici pa lahko prav športna vzgoja v tem času kot edini šolski predmet močno vpliva na boljše počutje otroka in izboljša sicer težavno dojemanje učne snovi prek spleta pri drugih predmetih.” navajajo avtorji članka na www.slofit.org.
“Gibanje je prek dveh mehanizmov tesno povezano s kognitivnim delovanjem in posledično zmožnostjo učenja tudi pri drugih predmetih. Prvi mehanizem, ki bi mu v računalniškem jeziku rekli strojna oprema, je prek aerobne vadbe (tek, hitra hoja, kolesarjenje, … – vse oblike vadbe,k jer se močno zadihamo in vadba traja dlje časa) , ki z boljšo prekrvavljenostjo možganov spodbuja rast možganskih celic in zboljšuje mikrostrukturo možganske beline, ki je ključna za hiter pretok informacij med možganskimi regijami in višjimi kognitivnimi centri. Drugi mehanizem, ki spominja na programsko opremo, pa poteka prek vadbe zapletenih gibalnih struktur (vse oblike gibanja, ki so sestavljene iz več povezanih gibanj – igre z žogo, ples, gimnastika, …). Ta vadba vpliva na tvorjenje novih sinaps in nevronskih mrež, ki nato predstavljajo potencial posameznika za učenje drugih vsebin, npr. matematičnih problemov. Učitelji to vidijo zlasti v boljši pripravljenosti za učenje pri tistih otrocih, ki so dovolj gibalno dejavni. Tudi slovenske študije kažejo na izrazito boljši učni uspeh bolj gibalno učinkovitih šolarjev. Poleg tega pregled študij kaže, da se učinki gibalne vadbe na učni uspeh kažejo mnogo bolj, če je vadba dovolj intenzivna; takšno vadbo pa lažje organizira bolj kompetenten kader – v našem primeru športni pedagogi.
Otroci seveda razmišljajo drugače. Šport dojemajo kot zabavo, igro, možnost za druženje in sklepanje novih prijateljstev, zato se jim zdi športna vzgoja pomembna. Pri tem jim pouk športne vzgoje zaradi gibanja in večinoma drugačnega načina poučevanja kot pri drugih predmetih večinoma predstavlja razbremenitev od siceršnjega šolskega dela. Žal pa jih v času pouka na daljavo prepogosto »potegne« pred zaslon tudi po pouku.
Zato pozivamo starše, da tudi v času izolacije omogočijo svojim otrokom čim več kakovostnega gibanja! Zanje smo pripravili nekaj priporočil, kaj lahko naredijo sami, pomembno pa je, da podpirajo pri tem tudi učitelje športne vzgoje pri izvedbi pouka na daljavo.” (vir)
Priporočila staršem za gibanje otrok in mladostnikov med epidemijo COVID-19
Adventni plesni koledar (za vso družino 🙂 )
Na tej povezavi pa lahko najdete kar nekaj različnih vadb, ki so jih pripravili zdravniki in fizioterapevti v povezavi z učitelji športa. Vadbe so primerne za otroke, odrasle in starejše nad 85 let. Priporočam! V Žireh, od koder prihajam, so osebni zdravniki pričeli s tesnim sodelovanjem z učitelji športa.
V upanju, da boste s primerno skrbjo za svoje telo (ne pozabite, samo enega imamo!) ostali zdravi, sproščeni in in pozitivno misleči, vas lepo pozdravljam in vam želim prijeten decemberski čas!
učiteljica športa Nika Poljanšek
Za konec pa še tale risanka (mnogi ste jo verjetno že videli, pa nič zato), ki nam bo dala misliti v decembru:
