Osnovna šola Odranci daje posebno mesto kulturnim dejavnostim, v katerih učenci razvijajo svojo umetniško plat: preko pisane ali povedane besede, preko igre ali urbanega petja, med poukom ali v izven šolskih dejavnostih. To dokazuje tudi v letošnjem letu ponovno podeljeni naziv »Kulturna šola«. Čeprav se sliši “ščepec kulture” zelo malo, ni mišljeno v tem pomenu, ampak zato, ker so navedene in opisane samo nekatere dejavnosti povezane s kulturo, ki so se v letu 2020 izvajale.
Leto 2020 je tudi našo šolo okrnilo marsikaterega javnega nastopa in predstavitve, saj se je ravno v mesecu marcu, ob prvem valu epidemije, zaprlo praktično vse. Tik pred območnim srečanjem lutkovnih in gledaliških skupin, ki ga že vrsto leto gosti občinska dvorana v Odrancih, smo morali našim lutkarjem in gledališčnikom oder zapreti. Srečanje je odpadlo in lutke so počivale vse do jeseni. Prav tako so se učenci v mesecu marcu pripravljali na prireditev ob starševskem dnevu ali materinskem dnevu, ki ga Župnija Odranci, skupaj z župnijsko Karitas, izvede vsako leto v telovadnici OŠ Odranci. Žal tudi ta ni bila izpeljana, saj je nepredvidljiva bolezen vztrajala in vztrajala. Tudi konec šolskega leta, skupaj z valeto devetošolcev, je bil precej skromnejši, kot smo ga bili vajeni. Vse z namenom, da se obvaruje zdravje otrok in odraslih.
Začetek novega šolskega leta, ko nam je vseeno bilo omogočeno, da smo se lahko vrnili v šolske klopi, je ob strogih ukrepih vseeno nekako stekel. Tudi pouk in izvenšolske dejavnosti so se pričele, a zopet v omejenem obsegu, saj so določila NIJZ marsikaj prepovedovala: od mešanja razredov, nastopanja izven oddelkov, souporabe predmetov …
Meseca septembra smo tako vseeno ob strogih ukrepih izvedli dogodek Uvod v Bralno značko. Obiskal nas je mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, ki je učencem hkrati razdelil priznanja za opravljeno Bralno značko v lanskem šolskem letu, hkrati pa jih je motiviral za branje naprej, posebej še v letošnjem letu, ko mineva 60 let od ustanovitve tega bralnega gibanja, ki se je rodilo ravno pri Suhodolčanovih na Koroškem.
Prav tako smo v mesecu septembru pridružili vseslovenski akciji Nacionalnemu mesecu skupnega branja. Učenci in otroci Vrtca Mavrica so ob pomoči mentorjev prebirali raznorazna mladinska besedila slovenskih avtorjev, o njih razmišljali in širili knjižna obzorja.
Mesec oktober je bil namenjen ljubiteljski kulturi. Tudi na to nismo pozabili. Žal smo večinoma bili omejeni na oddelke, a smo se tudi znotraj učilnic imeli lepo. Uprizarjali smo lutkovne predstave, likovno poustvarjali, pripravili razstavo na šolskem hodniku …
Delo na daljavo v jeseni in vse do danes nam je zopet postavilo nove izzive, a smo ugotovili, da se da kulturo ohranjati tudi tako: preko pisane ali posnete besede. Seveda se vse to ne da primerjati z občutkom »doživeti nekaj v živo«, a nek izhod v sili vseeno je. Tudi svetovni mediji so se mogli v tem obdobju oprijeti amaterskih posnetkov od doma.
Upajmo, da takšnih izhodov v sili v novem letu 2021 ne bo veliko in bomo razcvetu kulture lahko namenili tak prostor, kot je bil pred marcem 2020: v živo, na odrih, drug ob drugem, z močnim aplavzom in z neopisanimi doživetji. Da si bomo znali in zmogli kulturno seči v roke, se iskreno nasmejati in drug drugega objeti.
Hvala vsem, ki skrbite in z mislimi že tkete novo kulturno leto.
Besedilo in fotografije: učitelj slovenščine Nino Gumilar
