April je tisti mesec, ki mu rečemo tudi mesec knjige, saj 2. aprila praznujemo mednarodni dan knjige za otroke, 23. aprila pa je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. To je čas, ko svet obkroži poslanica o branju, knjigah in otrocih.
Toda letošnji april je drugačen od ostalih. Moramo ostati doma, učimo se s pomočjo e-naprav, ne moremo se družiti s prijatelji… Morda pa sedaj najdemo več časa za druženje s knjigo, kajti branje je potrebno in smiselno tudi (ali še posebej) v teh časih, saj je mnogim mladim bralcem v veselje, zabavo, razvedrilo, tolažbo… Zato dragi učenci izkoristite ta čas, ko morate ostati doma in si dneve krajšajte z dobro knjigo. Poslužujte se knjig, ki ste si jih uspeli izposoditi v šolski knjižnici, sprehodite se med policami domače knjižnice, po nekaterih knjigah pa lahko posežete tudi s pomočjo spleta. V ta namen se spodaj nahaja nekaj povezav do brezplačnih e-knjig:
- https://www.bralnica.com/aktualno/brezplacne-e-knjige-za-otroke/
- https://zalozba-zala.si/brezplacne-eknjige/
- https://www.e-emka.si/catalog/show/brezpla%C4%8Dne+eknjige/68
- https://eknjige-junior.si/
V tem času se poraja tudi vprašanje kako z bralno značko. Na predlog društva Bralna značka Slovenije bomo bralno značko podaljšali čez poletne počitnice vse do jeseni. Seveda pa učenci lahko bralno značko opravljate tudi zdaj. Učenci od 1. do 5. razreda, ki imate doma izposojene knjige iz šolske ali katere druge splošne knjižnice, ki najdete primerne knjige v domači knjižnici ali na spletu in bi želeli zaključiti bralno značko še pred jesenjo, o tem obvestite razredničarke. Knjižničarka bo za vas pripravila posebne obrazce za knjige in pesmice ter vam jih na vašo željo posredovala, da jih boste lahko izpolnili. Učenci od 6. do 9. razreda se glede bralne značke dogovarjate z učiteljem Ninom.
Za konec še ena izmed poslanic Marka Kravosa, predsednika društva Bralna značka Slovenije.
ČETRTI ZLOG iz črk s poslanstvom: za vse V KROŠNJI BRALNIH RADOSTI
Na nebu je veliko zvezd in zvezdic, nebesnih teles.
Eno sonce nam je dano, naše. Najbližje nam je mesec.
Kot kakšna mama nas ogrne z mesečino.
Nekoč se je pomaranča zakotrljala visoko in daleč. Zbala se je,
da ne bo našla več domov. Zaklicala je: Ne bojim se sonca,
ker je z njim dan, bojim pa se teme in noči, ker postanem takrat
še sama črna in nevidna. Prosim te, mesec, preženi moj strah!
Mesec je s svojo tačko potrepljal pomarančo po glavi:
Nič se bati! Tako dišiš, žariš in si sočna, kot noben planet.
Med nami ostaneš in boš vsem v družbo in veselje: malo sonce.
Pomaranča je postala sonce za otroške zadeve: ne sije premočno,
greje kolikor treba, ob večerni zarji diši in se igra kot žoga
z vsemi puncami in fantiči sveta. Ker je okrogla, ne pozna ne mej
ne zidov, ves svet je njen dom.
Ampak: Kako si upa! Na svetu so še dedki in babice, ki prav tako
rabijo igro in družbo. Rahlo toploto in svetlobo.
Tudi zanje je javno sonce premočno, preveč samodržno.
Janko in Metka ne trpita krivice, ne bojita se čarovnice.
V nebo zaženeta še tri pomaranče: ena bo za vse sivolase,
druga za plešaste, tretja pa za vse, ki so sirote pod milim nebom.
Kdo nas, ko smo v skrbeh, potolaži, da časi ne bodo postali še hujši,
kot popadljiv pes? Veliko veliko je pravljic, ki nam pomaga verjeti
v zmago drobnih sonc, pomaranč. Vse pomaranče sveta so take,
da imajo pod lupino krhlje. Tudi v knjigah so krhlji: délimo jih in
privoščimo te vitamine sebi in drugim!
Po spletu ni mogoče ovohavati sonca. In pravijo, da splet ne prenaša
virusne okužbe. Da morajo biti zato pouk in vsi obiski še dlje brez vonja,
kar preko elektronskih zaslonov. Saj: nekoč so Trojancem poklonili konja.
Pa nimam nič proti konju, ki je lep lipicanec.
Skozi lino v samici korona virusa
NE HODITE ZDOMA, jadrajte med otoki knjig, v vetru domišljije!
